header
sloeng

Španija avgust/september 2014

GoOpti iz Ljubljane do Benetk. Let iz Benetk v Rim in iz Rim-a v Barcelono. Nato road trip po mestih od Barcelone do Gibraltarja in gor do Madrida. Potem ponovno let v Rim in iz Rim-a v Benetke. Nato GoOpti do Ljubljane.

Tokrat sva se z Majo odločila, da za dopust ostaneva v Evropi in glede na to, da se Maja že 2 leti uči špansko, sva se odločila, za road trip po Španiji.
Plan je bil sledeč: Iz Ljubljane do letališča v Benetkah, nato let do Barcelone, od koder se greva po precejšnjem obdobju brez dopusta najprej malo spočit v Lloret de Mar. Po počitku se odpraviva v Barcelono in naprej po obali vse do Gibraltarja. Vmes se ustavljava na določenih mestih, ki se nama zdijo zanimiva ali po imenu, ali pa po določenih znamenitostih. Od Gibraltarja pa se nameniva nazaj v notranjost države proti Madridu. Moja želja je bila edino, da se ustaviva v Consuegri, ki je znana po 12 mlinih na veter, kateri naj bi nastopali v Cervantesovi knjigi Don Kihot iz Manče.


Lloret de Mar:
Bila je sreda po službi, ko me pokliče prijatelj Matej, če se oglasim v enem izmed naših najljubših lokalov na enem pivu ali dveh. Ker je bil to moj zadnji dan pred dopustom in poleg pakiranja nisem imel v glavi nič več drugega, sem seveda privolil. Spil sem dva piva, ko je začelo močno deževati. Le kaj nam je ostalo drugega, kot da naročimo novo rundo :) Malenkost pozno sem se zavedel kako pozna je že ura in da se bo potrebno malo naspati, preden naju z Majo ob 02:30 pobere GoOpti. Na srečo sem prtljago spakiral že prej :) Domov sem prišel okoli polnoči. Mislim, da mi na tem mestu ni potrebno govoriti, da sem imel čez dobro ura spanja enega malega mačka :) Vseeno mi je uspelo preveriti dokumente in denar, kar sva potrebovala za na pot. Pot je potekala brez posebnosti vse do Barcelone, do kjer sem bil že skoraj popolnoma vredu. Pristaneva torej v Barceloni in imava še približno 40 minut preden odide v Lloret de Mar najin v naprej rezerviran avtobus. Pobrati pa sva morala še prtljago. Moja se kot naročeno pripelje že druga po vrsti. Super, si rečem, ujela bova avtobus. Toda ... Majine prtljage od nikoder. Grem poiskat avtobus in se z voznikom pomenim, če bi se dalo malo počakati, ker punca še čaka na prtljago. Uspelo mi ga je zadržati za nadaljnih 5 minut, nakar je moral oditi. Tako ali tako je bilo brez pomena, saj so Maji izgubili prtljago. Kurc pa ta Alitalia. Dobila je poročilo o izgubljeni prtljagi, jim dala naslov hotela v Lloret de Mar-u, vseeno pa je morala kupiti nove kopalke in brisačo ter ostale potrebščine. Kakorkoli, v Lloret de Maru sva uživala na plaži ter se relaxirala v prvih dneh najinega dopusta. Po treh dneh, pa sva odrinila naprej proti Barceloni - z avtobusom.


Barcelona:

Prispeva v Barcelono, pobereva prtljago iz avtobusa in se odpraviva iskat najin hotel. Vedel sem v katero smer morava in glede na Google Maps je bila avtobusna postaja oddaljena cca 1.6 km. Piece of cake :) Približava se hotelu na cca 300 m ko se začnejo male uličice, ki jih ni na zemljevidu, oz nekatere na zemljevidu niso poimenovane. Rečem Maji naj se vsede v blišnji lokal in spije kavo, jaz pa se odpravim iskat hotel. Brez prtljage je bilo to definitivno hitreje. Pridem nazaj do Maje in si tudi jaz privoščim pijačo - pivo :). Ko sva se namestila v hotelu, sva odšla iskat Picassov muzej, saj tisti dan ni bilo vztopnine. Pri muzeju sva naletela na cca 300m dolgo vrsto, zaradi česar sva se odločila muzej ogledati naslednji dan. Barcelono sva skoraj v celoti prehodila (novega dela sicer ne), od obale pa vse do Parc Guell-a in muzeja Gaudi-ja, Sagrada Familie, muzeja Pabla Picassa, muzeja Joan Miro-ja v Parc de Montjuic ipd. Seveda sva si tudi vzela čas za kakšno fajn kosilo ter pijačo. Enkrat sva si tudi ogledala koncert Barcelonskih ciganov (tako so si sami pravili), ki so plesali Rumbo - zanimivo. Zadnji dan v Barceloni je bil 3. september - moj rojstni dan - jap the big 31 :). Na ta dan sva si izposodila v naprej rezerviran avto. Dobila sva Opel Corso, s katero sva se odpeljala cca 200 km v Peñiscolo.


Peñiscola

Prispeva v Peñiscolo, ki nama je bila takoj všeč, saj so nama precej bolj všeč manjša mesta. Ob obali mesta se je mogočno dvigalo grajsko obzidje z gradom. Midva sva imela svoj hotel znotraj obzidja. Lastnica hotela naju je kar na hitro odpravila z nekaj besedami, tako, da je nisva niti imela časa vprašati, če obstaja možnost zajtrka. Predvidevam, da se je bala, da bova hotela govoriti angleško :) Zvečer sem Majo povabil na večerjo za svoj rojstni dan. Hrana je bila bolj povprečna, vino pa je bilo super. Naslednji dan sva počivala na plaži in se kopala. Dan kasneje pa sva si bolj podrobno ogledala grad, ki so ga zgradili Templarji med letoma 1294 in 1307. V njem je na začetku 15. stoletja prebival papež Benedict XIII. So pa tu snemali tudi film El Cid, v katerem igrata Charlton Heston in Sophia Loren. Po ogledu gradu sva se odpravila nekaj pojest, po tem pa sva se mislila odpraviti v cca 330 km oddaljen Alicante. Tedaj pa se je zgodilo ... Maja je nič hudega slutečim betonskim tlom brez kakršnega meni znanega razloga prisolila močno brco. Na žalost je boj izgubila ter si poškodovala prst na nogi. Mislila sva že, da bo potreben obisk bolnice, vendar se je kasneje izkazalo, da prst ni zlomljen. Gremo naprej v Alicante ... kjer sva le prespala saj nama mesto ni posebej odgovarjalo. Kak mesec kasneje se je izkazalo, da sem na avtocesti do Alicante-ja vozil nekoliko prehitro, ko me je 'razveselila' pošta od Španskega ministrstva za notranje zadeve. V kuverti je bila slika najinega rent-a-cara ter račun za 100€, oziroma 50€ ker sem plačal v roku 20 dni od prejema pošte. Vozil sem 127 km/h kjer je bila omejitev 100 km/h - očitno sem spregledal znak za omejitev. Moja prva kazen za prehitro vožnjo v 13 letih ko imam izpit. Pa še ta iz tujine :) Lep spomin, ni kaj. Naprej sva se odpravila v Granado, ki je znana (poleg ostalih znamenitostih) po zastonj tapasih ob naročilu alkoholne pijače - sem se že veselil preverjanja mita :)


Granada:

Po nekaj urah vožnje sva prispela v Granado, kjer sva se najprej namenila poiskati najino prenočišče. Garmin naju dostavi do ministrstva za notranje zadeve, v okolici pa le bloki. Zanimivo. Zunaj je moralo biti okoli 35°C ali več, tako da ljudi ni bilo na pretek. Vseeno zagledam starejšega gospoda ter ga s svojo polomljeno španščino vprašam po ulici kjer naj bi bil najin hostel. Nisem ga najbolj razumel vendar je s prstom kazal v smer od koder sva prišla, tako da se jaz odpravim v smer, ki mi jo je gospod predlagal, Maja pa počaka pri avtu. Po 15 minutah neuspelega iskanja sem šel nazaj do avta. Odpeljeva se malce naprej kjer zagledava lokal kjer naročiva pivo in kavo. Glej ga zlomka ... mit drži !! Natakar poleg malega piva prinese nekaj podobnega golažu, zraven pa dva kruhka ter malo čipsa. Račun za vse skupaj pa okoli 3€. Poleg tega, pa nama je natakar natančno razložil kje lahko najdeva svoj hostel in povedal da so tu hišne številke malce pomešane. Najina soba je bila v študentskem domu, tako da sva dobila cel apartman za dokaj nizko ceno - 30€. Najbrž je to možno le med poletnimi počitnicami, ko ni študentov. Ko sva se namestila, sva se vsedla v avto in odpeljala v center Granade ter na ogled Alhambre ki leži ob vznožju gorovja Sierra Nevada. Zanimivo, da imajo gorovje z enakim imenom v Združenih državah Amerike - v zvezni državi Nevada. Naslednji dan pa sva se odpravila naprej do najbolj južne točke Španije - Tarifa. (Sicer sva bila stacionirana v Algecirasu).


Algeciras/Tarifa/Gibraltar:

V Algecirasu sva ostala 3 noči da se malo spočijeva :) Tako da en dan sva šla pogledat Gibraltar, kjer sem končno dobil angleško pivo. So pa zanimivi ti Gibraltarci... ko sva se odpravljala iz Algecirasa sva poslušala Radio Gibraltar kjer so očitno imeli dan državnosti ali nekaj podobnega. Nek njiho politik je imel govor v katerem je povedal da niti slučajno niso pod Španijo, da so neodvisna država, če pa že so pod okriljem kake države pa je to Združeno Kraljestvo :). Povedal je tudi da je kraljica vedno dobrodošla. Na Gibraltarju sva si pogledala tunele ki so se uporabljali med vojno, videla sva opice ter uživala v razgledu na Maroko in Španijo. Zanimivost: približno 16 let ni bil možen prehod iz Gibraltarja v Španijo in obratno. Poleg Gibraltarja sva šla v Tarifo uživat na plažo in kaj dobrega pojest. Seveda sem zaradi svoje slabe španščine naročil nekaj ocvrtega saj sem mislil da beseda pomeni z žara :) Maja je zopet bolje jedla kot jaz. Po Algecirasu sva se odpravila stran od morja proti notranjosti Španije.


Baeza:

Baeza je majhno mestece do katerega sva potrebovala kar nekaj napotkov domačinov saj naju Garmin ni hotel pripeljati do nje. Oziroma ni prepoznal hotela v katerega sva bila namenjena. Zopet sem moral uporabiti svojo polomljeno španščino da sem pridobil napotke. šlo mi je vedno bolje :) Baeza je bil le pit stop za spanje in hrano ... ampak kot vedno do sedaj sva tudi tokrat zaela v polno. Na poti do Baeze so bila ogromna polja oljk in v zraku je došalo po olivnem olju. Večerja v Baezi je bila super. Za predjed 'gazpacho' - hladna paradižnikova juha. Maja načeloma ne mara paradižnika, sploh pa ne hladnega, vendar ji je gazpacho vseeno teknil :) - fenomen. V Španiji je tudi začela jesti olive. Za glavno jed in posladek ne vem več kaj sva jedla, vem pa da je bilo vse super. Celotna večerja je stala 13€ na osebo (vključuje 3 hodni meni + liter domačega vina na mizo). Naslednji dan sva šla v center Baeze kjer sva se malo sprehodila (zopet cerkve), šla ne kavo in nabavila nekaj izdelkov iz oliv. Nato sva nadaljevala pot v Consuegro - dom Don Kihota iz Manče.


Consuegra:

V Consuegri sva prespala 2x kar je bilo malce preveč saj je mesto bolj kot ne mrtvo. Edina zanimivost je bila pot Don Kihota, ki sem jo naslednji dan tudi pretekeli, ter mlini na veter. En dan sva šla v Toledo, ki je bilo zanimivejše, tam sva poizkusila marcipan po katerem je Toledo znan in se sprehajala po trgu. kot rečeno nekih posebnih zanimivosti v Consuegri ni bilo. Pot sva nadaljevala v Madrid, ki je bil tudi najina zadnja destinacija pred povratkom domov.


Madrid:

V Madridu sva najprej iskala parking za vračilo avta. Po enournem kroženju po Madridu sva v bližini glavne postaje za vlake z drobnimi črkami napisano videla tablo za vračila rent-a-car-jev. Ko sem gospodu iz Atese (rent-a-car) potožil da imajo napis premajhen je odvrnil le da se tega zaveda. Boli njega ... Ah kaj češ ... Tokrat sva do hotela vzela taxi ker je bil precej oddaljen od vračila rent-a-car-a. Vseeno sva porabila kar nekaj časa da sva ga našla saj je bil slabo opazen. Takoj nama je bilo jasno zakaj je soba tako poceni za glavno mesto (cca 30€/noč). Glaj prvo spodnjo sliko kjer si umivam zobe :) To je to. Komaj kaj prostora za prtljago, v zidu je bila luknja ki je gledala v sosednjo sobo, oziroma ko se je sosednja soba izpraznila in so bila njena vrata odprta je bilo možno skozi luknjo gledati na hodnik in obratno. Poleg tega se je ponoči skozi luknjo v najino sobo valil cigaretni dim. Še dobro da sva bila večino časa zunaj. Ponoči pa sem v luknjo zatlačil papir, da je vsaj malo filtriralo cigaretni dim :) V Madridu sva obiskala Majino teto, ki nama je malo povedala o Madridu. Povabila pa naju je tudi na večerjo k njej domov kjer nama je naredila turško kavo :) Drugod po Španiji je bil na voljo le expreso in podobno, tako da je bila turška kava mali praznik :) V Madridu sva si pogledala muzej narodne umetnosti - Reina Sofia, šla pa sva tudi v živalski vrt ter ogromno hodila. Ker sva bila po skoraj 3 tedenskem dopustu že kar malo utrujena sva si najin čas v Madridu vzela malo bolj na 'izi' - posledično pa tudi nisva ravno veliko videla. Vseeno sva se imela super :) Letela sva iz Madrida nazaj v Rim (Fiumicino) in iz Rima v Benetke kjer naju je pričakal GoOpti in naju odpeljal domov - v prečudovito Ljubljano. Kot vedno, sva na potovanju uživala do popolnosti, vendar Ljubljana pa je ena sama. Veselil pa sem se že jesenskih izletov v naše lepe gore.